Nad portalom našega odra je štukatura z napisom Libertas. Oder je torej prostor svobode, prostor, v katerem je vse možno. Tu se sanje lahko uresničujejo, tu lahko razmišljaš in govoriš necenzurirano, lahko poješ, plešeš, šepetaš, kričiš, vihraš z zastavami, ubijaš, rojevaš, se veseliš, trpiš, ljubiš in sovražiš. Lahko te je strah, lahko si pogumen, lahko si srečen, lahko si žalosten. Gre torej za prostor, v katerem nastajajo novi svetovi, vzporedne realnosti. Prostor, v katerem je dovoljena vizija, v katerem je dovoljena utopija … Ko pa se spomniš Shakespearovega stavka: »Gledališče je ogledalo sveta,« dobi beseda Libertas nov, skoraj strašljiv pomen. Odgovornost?! Odgovornost pri poskusu prezrcaljenja sveta? Slika, ki nastane, ni nikoli zgolj svetla in nikoli zgolj temna. Iz nešteto barvnih odtenkov je, ki se brez reda prepletajo. Kako osvetliti pravi delček na nepregledno široki freski življenja? Je Libertas tisto, kar ti zbistri pogled, da morebiti najdeš pravo točko in vanjo usmeriš reflektor svoje pozornosti? Libertas. Pogoj. Žice, pregrade, videonadzori, pregledi na letališčih … Bo Libertas sploh kje preživela? Vsaj na odrih, v knjigah, v filmih, na slikah? Marsikje ni.
Več na spletni strani: http://www.drama.si/